Idealna jeseni. Primerna za pohodnike. Precej turistična. Obdana z lepimi plažami. Polna ostankov minojske civilizacije. Prepredena s soteskami. Kjer se cedita med in jogurt. Vse te opise za največji in najbolj južni grški otok smo že slišali, ampak, da je potovanje na Kreto lahko tudi divje?
Ovinek za ovinkom, odkrušeno kamenje, nikjer nobene ograde, samo strmi prepadi. Ko smo se po makadamski poti spuščali prek strmih pobočij proti Libijskemu morju, smo si želeli, da bi bil naš najeti Fiat Panda velik džip. In obžalovali, da se na obale pokrajine Sfakia, ki leži v zavetrju gorovja Lefka Ori, nismo podali z ladjo. Kraji, kot sta Loutro in Agia Roumelli na jugozahodnih obalah Krete, so, če odmislimo omenjeni vratolomni spust, namreč dostopni samo po morju. No, ali pa peš, če se sprijaznite s prečenjem prepadnih pečin.
Ker Kreta zagotavlja sončne dni in toplo morje še pozno v jesen, smo o njej občasno razmišljali že v preteklosti. A so nas, zdaj vemo, da neupravičeno, odgnale podobe z absolventskih izletov in iz resortov na severni obali otoka, kamor agencije še dandanes odložijo večino turistov. No, v času pandemije smo iz lastnih izkušenj, na primer z obiska Islandije, vedeli, da se letos s turisti res ni treba obremenjevati, jeziček na tehtnici pa sta bila zelo spodbudna epidemiološka slika Krete in dejstvo, da nam bodo zaloge vitamina D v korona časih še kako prav prišle.
Za devetimi gorami se torej skriva pokrajina, ki je zaradi opisane nedostopnosti niso uspeli osvojiti ne Benečani ne Otomani. A Sfakia ponuja precej nagrad za tiste, ki se potrudijo priti sem in še posebej za tiste, ki imajo radi sprehode in pohode. Del evropske pešpoti E4 namreč povezuje tako kraje ob obali kot tudi najlepše prodnate plaže, Glyko Nero, Marmaro in Agios Pavlos, ki si sledijo nekako na eno uro hoje med strmimi pečinami. Najbolj strateško pozicijo ob izhodu iz soteske Aradena ima plaža Marmara, ki je s svojimi podvodnimi jamami in belimi stenami še posebej impresivna. Za nameček se na pečini nad njo nahaja še taverna s ponudbo pristne grške hrane. Dobitna kombinacija, verjemite.
No pustimo zdaj lepe plaže, ki so zelo zaznamovale tudi zaključek našega raziskovanja Krete in se bomo k njim še vrnili ter se raje posvetimo drugi izjemni značilnosti tega dela Krete, soteskam. Vse se brez izjeme začnejo pod belimi gorami in končajo v morju, največkrat s čim drugim kot z atraktivno plažo. Najbolj znana, verjetno zato, ker je najdaljša v Evropi, je kar šestnajst kilometrov dolga soteska Samaria. Pozno jeseni je v reki Tarrios več vode in manj pohodnikov, zato je odprtih samo nekaj zaključnih, a na srečo najlepših kilometrov kanjona med obalno Agio Roumelli in le tri ali štiri metre širokimi "železnimi vrati", stisnjenimi med mogočne tristometrske stene. Če k temu dodamo še bistro reko, nekaj slikovitih brvi, zanimive ostanke stare naselbine, prodnato plažo ob izteku, tzatziki med čakanjem na ladjo in plovbo med sončnim zahodom, imamo prav vse sestavine za sanjski izlet.
Čeprav v Sfakii ne boste našli ostankov minojske civilizacije, ki so bolj značilni za severni del otoka, lahko dneve preživete v naravi še vedno oplemenitite z ogledi arheoloških znamenitosti. Tako si je na jugovzhodnem robu pokrajine vredno ogledati Frangokastelo, beneško trdnjavo iz 13. stoletja, ki je umeščena nad sipine peščene plaže Orthi Ammos. Nam veliko bolj zanimive pa so bile ruševine starodavnega Anopolisa, ki je bil strateško pozicioniran na vhodu v sotesko Aradena. V slednjo se nato spustiš po več stoletij starih kamnitih stopnicah in pod mostom, ki se bohoti vsaj sto metrov nad teboj ter nadaljuješ z dveinpolurnim spustom po kanjonu do opevane plaže Marmara.
V Sfakii ne boste našli ne razkošnih hotelov ne resortov z bazeni, a se nad pristnimi tavernami s prenočišči, vse brez izjeme so na očarljivih lokacijah s pogledom na Libijsko morje, ne boste pritoževali. Še posebej, ko se zbudite v doma pridelan zajtrk, s kremastim jogurtom in timijanovim medom. Ljubitelji mesa bodo sicer navdušeni nad domačim jagenjčkom izpod peke, medtem ko je ponudba morske hrane, vsaj glede na obmorsko lego, začuda nekoliko pod pričakovanji. Vsekakor pa vas bodo na koncu vsakega obroka razvajali z brezplačnima sladico in za bolj pogumne tudi ostro, domačo rakijo.
Če se boste na jugozahod Krete, tako kot mi, podali z avtom, se v itinerarij splača umestiti vsaj še dve zanimivi bližnji območji. Dobro uro vožnje proti vzhodu se nahaja Preveli, ki združuje starodavni samostan in plažo pod njim, ki jo označuje predvsem gozdiček palm z nenavadnim, tropskim pridihom. Že dostop do Prevelija skozi sotesko Kourtaliotiko je eden vrhuncev izleta. V pečinah soteske namreč gnezdijo mogočne ujede, brkati seri, čeprav je bolj verjetno, da boste ugledali bolj množične beloglave jastrebe.
Če se skozi kanjon spustite vse do ustja reke Kourtaliotiko, se tik pred plažo Preveli znajdete v tropih. Zelena reka, v kateri bi po izgledu zlahka pričakovali kakega krokodila, je obdana z datljevimi palmami in občutek je resnično tak, kot da se nahajaš kje na Karibih, ne pa v Sredozemlju. Za nameček se tudi prodnata plaža Preveli, ki jo kamniti osamelec na sredi razdeli na dva dela, nima česa sramovati pred najlepšimi plažami na otoku.
Druga deviacija, ki jo kot ljubitelji lepih plaž brez zadržkov predlagamo, je laguna Elafonisi, kamor se z juga lahko podamo z ladjo iz Palaichore, po zahodni obali pa do tja pripelje razgledna obalna cesta. Elafonisi je najbolj poznana po roza pesku in je poleti baje kar oblegana, jeseni pač ne in če se iz osrednje lagune odmakneš na manjše peščene plaže otočka, ki je s celino povezan s peščenim jezikom, si zlahka omisliš košček raja samo zase.
Če boste, ko izzveni še drugi in upajmo zadnji val korona-epidemije, razmišljali o pobegu nekam dol južno, se ne ozirajte na ne dovolj poučene, ki bodo ob omembi Krete zamahnili z roko. Njen jugozahodni del vam bo namreč v skoraj vseh letnih časih serviral samotne plaže, s kanjoni prepredeno gorovje, atraktivno morje, ravno prav zahtevne pohode in, seveda, slasten jogurt z medom 😋.
Ker si seveda ne želiš zamuditi podobnih zapisov, se lahko tukaj naročiš na e-novice iz divjine.
Commentaires