Tale zapis bo praktične narave, namenjen vsem, ki ste si za to poletje izbrali Islandijo, ali o tem še razmišljate. Pa dajmo za začetek razčistiti tole. Islandija je nekaj najboljšega, kar ponuja Evropa. Ali mogoče cel svet? Tudi ko je bila dražja in tudi ko je bilo tam trikrat več popotnikov, kot jih je sedaj. Zdaj pa ...
Latrabjarg, zahodni fjordi. Občutek, kot da smo na koncu sveta. Skozi meglico hodim proti robu 400m visoke pečine in usta se mi razvlečejo v nasmeh. Mali klovni so še vedno tam. Njorke! Neskončno simpatične ptice, z oranžnimi nogicami in kljunom, skoraj na dosegu roke. Ena priraca proti meni, me opazuje, se obrne in, meni nič tebi nič, spusti drekec "in-your-face". Klovni, saj sem rekel.
Na Islandiji ti velikokrat zaigra srce. Ko se povzpneš na rob vulkanskega kraterja. Ko spustiš zadnjico v topel izvir. Ko te preseneti izbruh gejzirja. Ko se sprehodiš za slapom. Ko plezaš po bazaltnih stolpičih. Ko narediš selfie s tjulnom. Ko se voziš po ledeniškem jezeru. Ko se sprehajaš po najlepšem kanjonu. Ko zagledaš kita grbavca.
Pred tremi leti smo bili nad Islandijo enako navdušeni, a vendarle z manjšim zadržkom ali dvema. Lepota ima namreč svojo ceno, ki jo najraje plačujejo Američani. Priznam, niso mi najbolj pri srcu in letos, ko imajo (še) prepoved prihoda na Islandijo, jih nisem pogrešal. In takoj so cene postale znosne. Zlahka smo šli na pico, za zmeren denar spali v luštnih guesthousih, si za konec potovanja celo privoščili Blue Lagoon.
A če se vrnem na začetek in k razumljivim zadržkom povezanim s potovanjem v času epidemije. Leteli smo z Dunaja, enako kot kadarkoli, le da z maskami na letališču in občasno v letalu, na katerem je bilo prostora dovolj, da si se po vzletu zlahka zleknil čez tri sedeže. Po prihodu hiter in prijazen bris (57€ v predplačilu) ter čez par ur SMS, da si Covid negativen. Od tam naprej niti sledu o epidemiji, razen, kot že omenjeno, da je popotnikov manj. Kar je seveda super, a ne? Za primer fotografija naše skupine na gejzirju, brez fotošopa, brez ljudi, brez avtobusov, samo mi in vsakih nekaj minut izbruh vrele vode visoko v zrak.
Ker smo se odpravili tudi v notranjost in na zahodne fjorde, smo najeli 4x4 avtomobile. Zanesljive Dacie Duster, ki so nas po luknjastem makadamu zlahka pripeljale med riolitske hribe in do vznožja pečin. Če delate zgolj ring road okrog otoka in mogoče Snaefellsness, potem ne potrebujete terenca. Če pa vas mika kanjon Sigoldugljufur, barvni odtenki gore Breinnistalda v pokrajini Landmannalaugar ali impresivni klifi Latrabjarg z njorkami, najemite 4x4 vozilo. Gorivo? 1,3€ za liter dizla.
Na Islandiji smo torej bili dvakrat in se nekako počutimo oklicane, da podamo tudi predloge glede načrtovanja potovanja. Če imaš na voljo osem dni, začneš s kopanjem v dolini Reykjadalur, nadaljuješ z Geysirjem in Gullfossom v zlatem krogu in narediš krog okrog otoka, s katerega skreneš v Borgafjordur Eystri k njorkam in v Husavik h kitom. Enajst dni in lahko dodaš del notranjosti z Landmannalaugarjem ter polotok Snaefellsness. Za idealno potovanje po Islandiji potrebuješ dva tedna in si v notranjosti ogledaš še Kerlingarfjoll ali Askjo, na zahodnih fjordih pa pečine in ptice Latrabjarga ter nemara celo klife in polarne lisice naravnega parka Hornstrandir.
Naj zaključim z vtisom z zadnjega dne potovanja. Pred Blue Lagoon smo prvič stali v vrsti, na rent-a-car-ju so se pohvalili, da gredo avti končno spet kot za med in tudi na letališču je bilo zaznati, da so turisti Islandijo vendarle prepoznali kot idealno destinacijo za to korona poletje. To ni še nič v primerjavi z lanskim letom, ko je deželo obiskalo dva milijona ljudi. A če resno razmišljate o Islandiji, se podvizajte, ne nazadnje se tam poletje prevesi v jesen že po sredini avgusta. Da bo vaše načrtovanje potovanja še boljše, se za dobronameren nasvet iz prve roke obrnite na uros@zdruzinovdivjino.com. Og bestu kveðjur!
Comments